Dieta

DIETA (gr. »način življenja«)

Zaključili smo določeno shujševalno dieto oz. hujšanje in tako izgubili določeno težo, najverjetneje le maščobno tkivo. Vendar najtežje šele prihaja. V tem času je organizem izrabljal zalogo rezervne maščobe in se tako privadil na nove pogoje, s pomočjo katerih je porabil manj in uskladiščil vsakršno maščobno telesce, ki kroži po krvi. Posledica tega je dovzetnost za ponovno pridobivanje teže. Pomembno je, da razumemo bistvo ravnovesja v vsakodnevni prehrani in ne smemo prevzeti slabih starih navad. Ko se odločimo za dieto, ne smemo imeti v mislih samo odrekanja, potrebno je misliti dolgoročno, na način življenja. Poskusimo popraviti napake, ki jih pri prehranjevanju delamo vsakodnevno, zavedati se da je to dolgotrajno, zato ne prehitevajmo časa in ne hitimo, tako se tudi izognemo »jo-jo učinku«, ki je nevarnejši od prekomerne teže.

Prekomerna teža ali debelost je posledica različnih med seboj povezanih dejavnikov. Prvi naj bi bil prehrambni dejavnik. Upoštevati je potrebno tudi dedni dejavnik. Zaradi dedne napake nekateri porabijo zelo majhne količine energije in jo tudi težko povečujejo. Zanje je večje tveganje, kadar se prehranjujejo z maščobami bogatimi živili in niso telesno aktivni. Tretji dejavnik povzročajo žleze z notranjim izločanjem. Hormoni, ki jih izloča žleza ščitnica, delujejo na osnovno prebavo, ki uravnava porabo energije v organizmu. Prenosniki živčnih impulzov pa delujejo pri uravnavanju obrokov hrane, na občutek sitosti ali presitosti. Zadnji dejavnik je zamaščeno tkivo. Sestavljajo ga maščobne celice adipociti. Tkivo je prepredeno s številnimi kapilarami. Adipociti se polnijo z rezervno maščobo ali pa praznijo, odvisno od tega ali organizem maščobo shranjuje ali izrablja.

Zakaj je pri dieti/načinu življenja pomembna tehnika prehranjevanja?
Vsak obrok mora zagotoviti dovolj energije do naslednjega obroka. Redno prehranjevanje pomeni zagotavljanje zadostne količine energije za fizično in umsko delo in tako se izognemo izčrpanosti organizma.

Energijo, ki jo dobimo z energetskimi hranili, merimo s kilokalorijami (kcal) ali s kilojouli (kJ); 1 kcal=4, 18 kJ.
Vsaka oseba potrebuje različno količino kalorij, kar je odvisno od njenega stanja in spola.

Povprečne potrebe po kalorijah:

Moški
18-34 let

• neaktiven 2510 kalorij
• povprečno aktiven 2900 kalorij
• zelo aktiven 3350 kalorij

35-64 let

• neaktiven 2400 kalorij
• povprečno aktiven 2750 kalorij
• zelo aktiven 3350 kalorij

65-74 let

• neaktiven 2400 kalorij
• povprečno aktiven 2750 kalorij

Nad 75 let

• neaktiven 2150 kalorij

Ženske

18-54 let

• neaktivne 2000 kalorij
• aktivne 2200 kalorij
• zelo aktivne 2500 kalorij
• nosečnica 2400 kalorij
• doječa mati 2750 kalorij

55-74 let

• neaktivna 1900 kalorij
• aktivna 2150 kalorij

Nad 75 let

• neaktivna 1680 kalorij
   

Z izpuščanjem obrokov obstaja nevarnost, da pojemo več in bolj kalorično pri naslednjem obroku, kar pa vodi v pridobivanje teže. Poudariti je potrebno tudi način prehranjevanja, počasi ob določenem času in dobro žvečenje preprečijo tudi prebavne motnje. Saj zdrav prebavni sistem pospešuje vsrkavanje hranilnih snovi in lahko zmanjša hlepenje po sladkem. Začne se že pri žvečenju. Kadar grižljaj temeljito prežvečite, ga lahko telo začne bolj temeljito prebavljati. Čeprav želodec vsebuje solno kislino, ki je najpomembnejša pri razkrajanju vezi, katere držijo hrano skupaj, premalo prežvečene hrane verjetno ne bo dovolj razgradila. Na koncu napol prebavljena hrana prehaja v tanko črevo. To je glavni del prebave, hranilne snovi se precejajo in vsrkavajo v krvni obtok. Ko organizem izsrka vse hranilne snovi in ostanejo samo odpadki, se ti izločijo iz telesa kot blato.

Prehrana, v kateri je veliko rafiniranih sladkorjev in nasičenih maščob, pomanjkljivo žvečenje in veliko stresa lahko povzročijo, da se hrana v telesu ne razkroji, kakor bi se morala in jo telo le deloma vsrka.

Črevesje vsebuje nešteto bakterij, ki tudi močno vplivajo a zdravo prebavo. Bakterije so lahko neškodljive, koristne ali pa škodljive. Zato je potrebno pravo ravnovesje bakterij. Zdrava prehrana spodbuja razmnoževanje koristnih bakterij in znižuje stopnjo potencialno škodljivih bakterij, parazitov.