Voda

Prazna vreča ne stoji pokonci, pravijo. Če jo napolnimo z vodo in dodamo kosti, pa bo že stala pokonci. Ljudje smo živi dokaz za to. Tako smo polni vode, da se nam še sanja ne, kako smo vodeni. Voda predstavlja od 50 do 60 odstotkov telesne teže. Dandanes je večina ljudi kronično dehidrirana. Vodo pijemo le takrat, ko občutimo žejo. Žeja pa je zadnji znak dehidracije, ki se pojavi šele, ko je telo že zelo izsušeno. Dehidracija povzroča utrujenost, oslabi duševne funkcije in povzroči stres, na dolgi rok pa je botra za marsikatero bolezen.

Voda ima številne življenjsko pomembne naloge v telesu. Če zaužijemo premalo vode, so mišice tanjše, ohlapnejše, šibkejše, slabša je mišična napetost. Voda oskrbuje celice s hranili in omogoča izločanje odpadnih snovi iz njih, sodeluje v presnovnih procesih, vpliva na gostoto telesnih tekočin, omogoča izločanje strupov iz telesa in sodeluje pri razgradnji maščob. Rast ali obnavljanje celic na potekata brez vode, voda zagotavlja celicam obliko in čvrstost. Sodeluje pri uravnavanju telesne temperature, saj voda odlično prevaja telesno temperaturo, jo zbira in transportira po telesu ter ohranja telesno temperaturo stabilno. Po drugi strani ohlaja telo z izparevanjem tekočine iz pljuč in s površine kože ter tako preprečuje pregretje telesa. V obliki sklepne tekočine in sluzi voda maže sklepe in tako deluje kot odlično mazivo, v nekaterih primerih (v očeh, hrbtenjači) pa celo ščiti celice pred poškodbami.

Voda je glavna sestavina krvi, limfe solz, sline in urina. Je odlično topilo za vitamine, minerale, sladkor in druge molekule, ki jim raztopljenim omogoča prehod po telesu. Sodeluje kot medij pri biokemičnih reakcijah, zato je voda deloma tudi reaktant. Velike molekule, kot so polisaharidi, maščobe in beljakovine, s pomočjo vode razpadejo v manjše molekule, ki jih telo lahko uporabi. Telesne beljakovine in encimi bolje delujejo v bolj redkih raztopinah, zato so dehidrirani ljudje počasnejši.

Pitje ustrezne količine vode je pomembno tudi za delovno učinkovitost. Če v telesu primanjkuje že samo 1-2 odstotka vode, je naša delovna učinkovitost slabša za 10 do 20 odstotkov. Voda znotraj celic predstavlja približno 40% telesne teže, zunajcelična voda pa 20%. Funkcionalno sta ta dva dela ločena s celičnini membranami. V primeru motenj zaradi neravnovesja elektrolitov je moten transport preko celične membrane in pojavljajo se znaki motenega delovanja celic. Govorimo o sindromu bolnih celic, ki se klinično kaže kot utrujenost in slabo počutje. Voda in elektroliti (natrij, kalij, klor, magnezij, kalcij) so bistvene sestavine našega telesa. Praktično vse celice v našem telesu so obdane z zunajcelično tekočino. Po tej tekočini se prenašajo hranila, odpadne snovi in plini. Zato je ustrezen elektrolitski gradient skozi celično membrano pogoj za odzivnost celic, prevajanje signalov, prenos vseh snovi skozi celično membrano, gibanje celic, itd.

Negativni učinki pomanjkanja vode so za organizem lahko blagi, zelo neprijetni, končna posledica dehidracije pa je smrt. Velika težava je, ker ljudje večinoma ne prepoznavamo potreb telesa po vodi. Da bi preprečili dehidracijo telesa, moramo telesu zagotavljati redno količino vode. Izgubljeno telesno tekočino in minerale je priporočljivo nadomestiti z navadno vodo iz pipe, s čajem in svežimi sadnimi sokovi. Gazirane pijače so slaba usluga telesu, čeprav so nekateri dobesedno odvisni od njih. Večje težave lahko nastopijo, kadar nam vode primanjkuje dlje časa.

Da bi si naredili dobro uslugo, se imejmo radi in popijmo več vode. Zlasti ob višjih temperaturah, povečani telesni aktivnosti, kadar veliko govorimo, se znojimo in imamo povišano telesno temperaturo. Pozorni bodimo tudi na količino popite vode, kadar uživamo kofeinske pijače, alkohol in sladkor, saj ti odvajajo vodo iz telesa in jo moramo ustrezno nadomestiti. Priporočljivo jo je piti pred in ne med ali po obrokih, ker redči prebavne sokove in s tem upočasni prebavne procese. Tudi v večjih, pretiranih količinah je voda lahko škodljiva in nam lahko povzroči glavobol, krče in zmedenost. Vodo izgubljamo iz telesa na več načinov in sicer z urinom, blatom, s potenjem in z dihanjem. Količina tekočine, ki jo izgubimo s potenjem in z dihanjem, je odvisna od temperature okolja. V vročih dneh s potenjem izgubimo tudi do 2,5 litra vode dnevno, običajno pa znaša do pol litra dnevno. Vodo izgubljamo tudi z dihanjem, približno 3 decilitre na dan.

Voda je anorganska snov, zato se ne prebavlja. Zelo hitro prehaja v tanko črevo, kjer se večina vode vsrka v kri. Preostanek preide v debelo črevo, od koder se jo del vsrka, del pa izloči skupaj z blatom. Hitrost praznjenja želodca je odvisna od količine popite tekočine, njene sestave, temperature in tudi dodatkov, kot so na primer mehurčki v gaziranih pijačah. Večji kot je volumen popite tekočine, hitreje se želodec prazni. Če želimo doseči hitrejše praznjenje želodca, moramo piti ves čas po malem. Tako vzdržujemo velik volumen tekočine v želodcu. Dnevno potrebujemo od 1 do 1,5 ml vode za vsako potrebno kalorijo. Če za svoje delo potrebujemo 2.000 kalorij, potem potrebujemo tudi od 2 do 3 litre vode.

Če napisanega ne razumete, si lahko zapomnite bolj preprosto formulo za pitje vode. Na kilogram telesne teže je potrebno popiti liter vode. Kako le, boste rekli. Sedaj je spijem morda pol litra. To količino dosežemo, če poleg običajne hrane zaužijemo vsaj 8 kozarcev vode dnevno. Osnovni viri vode so tekočine, ki jih pijemo ali dobimo s hrano, na primer s sadjem in z zelenjavo. Potrebno je razviti navado pitja vode. Vsaka nova navada je naporna, a ta se vam bo zares izplačala. Danes v obliki boljšega počutja in na starost v obliki večje vitalnosti in zdravja. Takole gre. Navadimo se popiti kozarec vode zjutraj na tešče pred zajtrkom, kozarec pred kosilom, kozarec pred večerjo in kozarec pred spanjem. Vodo pijmo po požirkih. Količino zaužite vode najlažje nadzorujemo, če jo pijemo iz steklenice ali vrča.

Izredno pomembno je, da sprejmemo dejstvo, da je potrebno piti, tudi če ne čutimo žeje.

Žeje ne bomo čutili, dokler ne bo prepozno.

A po toči zvoniti je prepozno.

Vir: Polet, avtor Dejan Skeledžija