Zakaj je hujšanje tak problem

Zakaj je hujšanje tak problem? Hrana je osnovna življenjska potreba. Brez hrane ni življenja. Neustrezna prehrana vodi hitreje do utrujenosti in zmanjševanja odpornosti organizma. Pri hujšem pomanjkanju hranil celo zbolimo za različnimi obolenji. Nasprotno pa preobilna prehrana povzroča debelost, ki je vzrok za najrazličnejša obolenja. Nepravilna prehrana lahko povzroči kakovostno in količinsko podhranjenost ali prehranjenost, torej debelost, ne more pa varovati človeka pred različnimi zunanjimi in notranjimi vzroki bolezni.

Beseda dieta v grščini pomeni 'način življenja'. V prenesenem pomenu pa je poseben predpisani način prehrane. Dieta brez dodatnega predpisanega načina življenja ni dieta v pravem pomenu besede. To se vidi v primeru, če človek s prekomerno težo hujša samo s shujševalno dieto brez ustreznega predpisanega življenjskega režima življenja, bo počasi hujšal ali pa se bo po končanem hujšanjem kmalu spet zredil. Zdrav način življenja ima pomembnejšo vlogo pri hujšanju, kot pa dieta sama.

Osnova dietnega hujšanja je zdrava, malokarolična hrana, vključena v ustrezni zdrav režim življenja. Osnovna življenjska hranila so beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, vitamini, minerali, voda. Te snovi razdelimo v energetske in neenergetske. Energetske snovi so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine. Energijo človek porebuje za osnovne življenjske potrebe (delovanje srca, dihanje, …). Neenergetske snovi so vitamini, minerali in voda. Skupaj z energetskimi snovmi gradijo in varujejo organizem oziroma vplivajo na presnovne procese.

Večjo energetsko vrednost ima hrana, ki ima več energetskih hranilnih snovi. Maščobe imajo približno dvakrat večjo energesko vrednost od beljakovin in ogljikovih hidratov. Vsa maščobna živila so visoke energetske vrednosti, zato moramo biti z njimi pri hujšanju ali vzdrževanju telesne teže previdni.

Hrana mora biti enakomerno porazdeljena čez ves dan. Manjši in pogosti obroki so bolj zdravi, ker ne preobremenjujejo prebavil in presnove. Z njihovo pomočjo hujšamo ali vzdržujemo telesno težo. Samo en obrok na dan redi hitreje. Pomembno je, da enakomerno skozi ves dan porazdelimo posamezne hranilne snovi v celodnevnem obroku hrane. Neprimerno je na primer za zajtrk pojesti samo škrobna in sladkorna živila, za kosilo samo maščobna živila, za večerjo pa samo beljakovinska. Celodnevni obrok hrane je treba sestaviti iz čim več čim bolj pestrih živil, ki jih enakomerno porazdelimo čez dan v 3-5 obrokov. Obroke pojemo v 3-4 urnih presledkih.

Hrana ima tudi nasitno vrednost. Večja je nasitna vrednost hrane, dlje traja sitost. Trajanje sitosti je odvisno od vrste in količine hrane in od psihofiziološkega stanja organizma. Nasitna vrednost hrane ima velik pomen pri vzdrževanu hrane. Uživanje hrane z majhno nasitno vrednostjo in veliko energetsko vrednostjo z lahkoto povzroči debelost. V to skupino spadajo na primer slaščice, bonboni,... Hrana z veliko nasitno vrednostjo in majhno energetsko vrednostjo pa učinkuje obratno, vodi v hujšanje. To so sadje, zelenjava in pusta beljakovinska živila.

Upoštevati je potrebno tudi glikemični indeks. Glikemični indeks je razmerje med površino pod krivuljo povečanja krvnega sladkorja po zaužitju testnega obroka in površino krivulje porasta koncentracije krvnega sladkorja po zaužiti glukozi ali standardnem živilu, merjeno pri isti osebi in izraženo v odstotkih (kako močno kako živilo spodbuja trebušno slinavko k izločanju inzulina). Izraža hitrost prebave in absorbcije živil, ki so bogata z ogljkivimi hidrati. Hrana z nizkim GI je pod 65, nad 100 je hrana z visokim GI. Na GI vplivajo različni dejavniki (prisotnost topnih vlaknin, stopnja obdelave hrane, prisotnost fruktoze in laktoze, zmogljivost presnove, itd). Hrana z nizko vrednostjo GI izboljša kontrolo koncentracije sladkorja v krvi in povečanih maščob, preprečuje pretirano izločanje inzulina. Zradi preprečevanja pretiranega izločanja inzulina ta prehrana dolgoročno vpliva na izboljšanje metabolizma, poleg zmanjšanja teže in apetita.

Hrana z nizkim GI: kruh z otrobi, riž, grah, nesladkana žita, ovseni kosmiči, rdeč fižol, svež sadni sok brez sladkorja, mlečni izdelki, leča, čičerika, soja, zelena zelenjava, marmelade brez sladkorja,... Hrana z visokim GI: glukoza, buča, piškoti, beli kruh, suho sadje, med, korenje, banane, melone, marmelade, koruzni kosmiči, ...

V obliki znoja, urina in solz se na dan izloči približno 2,5 litra vode in to vodo je nujno nadomestiti, da lahko telo deluje normalno. Zato je pomembno spiti dovolj tekočine - vode, enakomerno razporejene čez ves dan. Voda odplakne številne strupe, spodbuja delovanje prebavnih organov, ledvic, srca in krvnega obtoka, vzdržuje vlažnost sluznic, uravnava telesno temperaturo in še marsikaj drugega. Na ta način se tudi lahko loči med lakoto in žejo, saj je potrebno zaužiti pravilno količino kalorij. Pretirano zmanjšanje vnosa kalorij vpliva na zmanjšanje sposobnosti telesa za porabo teh. V času stradanja se telo prilagaja z upočasnjeno presnovo, ki pa ima za posledico zadrževanje maščobnih zalog. Osredotočiti se je potrebno tudi na kakovost zaužite hrane.

Pri hujšanju je na prvem mestu kakovostna in pestra prehrana, kateri ob strani stoji tudi telesna aktivnost. Redna vadba povečuje metabolizem v mirovanju. Vsaka telesna aktivnost izboljša delovanje presnove. Kalorije se ne porabijo le med aktivnostjo, ampak tudi pozneje, saj je po telesnem naporu poraba kisika zaradi regeneracije organizma večja.

Poleg hrane je potrebno upoštevati tudi spanje, na kar veliko ljudi pozabi. Ljudje, ki spijo 4 ure ali manj na noč, se ogljikovi hidrati težje presnavljajo. Pri izčrpanosti telo upočasni vsakodnevne funkcije, kar ima za posledico počasnejšo presnovo.

Veliko ljudi že leta in leta preizkuša razne diete iz revij, največkrat neuspešno. Če želite shujšati ali poznate koga, ki to želi, kliknite tukaj in se posvetujte z wellness svetovalcem. Ta bo vam ali vašim prijateljem uspešno pomagal shujšati.